Letos obiskujem tretji razred in na začetku šolskega leta smo se učili o tem kaj pomeni biti radodaren, kaj je dobrodelnost in humanitarnost.
Zato smo v mesecu oktobru skupaj z našo učiteljico gospo Marjano Kopušar zbrali igrače.
ŠRI LANKA je otok v obliki solzice, malo nad ekvatorjem, blizu Indije. Na potovanju po tem tropskem otoku sem zelo užival. Videl sem veliko novega in zanimivega. Bilo je zelo vroče in soparno. Snega sploh ne poznajo (tudi v gorah na 2000 metrih nadmorske višine nikoli ne sneži).
Najbolj zanimivo je bilo jezditi slona, držati v rokah šele izvaljene želvice, nabirati čaj ter plezati po palmah skupaj z varani in opicami makaki.
Srečal sem veliko otrok, mi smo bili zanimivi zanje, oni za nas. Nekateri živijo sredi gozdov, v hišah iz blata, brez elektrike, brez televizije, radia in računalnika. Vse je čisto in lepo pospravljeno. Vsi so nasmejani.
Z Lano sva jim podarila nekaj svojih plišastih igrač in bilo si jih zelo, zelo veseli. Spomnim se fantka, ki se je stisnil k majhnemu modremu medvedku, ki sva mu ga dala in njegova mami nam je povedala, da je to njegova prva igračka.
Ker moja mami službeno veliko potuje, tudi po deželah kjer imajo otroci veliko manj stvari kot jih imamo doma mi, jih je v novembru odnesla s seboj na Šri-lanko. Razdelila jih je v vrtcu, na jugu otoka, kjer so nekateri pred leti, v cunamiju 2004, izgubili svoje prijatelje ter sorodnike pa tudi hiše in vse ostalo.
Bili so jih zelo veseli in vem da smo naredili dobro delo.
In še eno vprašanje: veste kako in kje raste ananas? Ananas raste na poljih in tudi to sem prvič videl na Šri-lanki.
ALI ERNECL – 3.a razred
Poglejte priložene fotografije in se o tem prepričajte sami.
