Mesec november je bil posvečen preizkusom znanja in pridobivanju ocen. Nekateri učenci pa smo se pripravljali tudi na Besedičico, natečaj za mlade literarne ustvarjalce zgornjesavinjskih osnovnih šol. Misli učencev in seveda tudi učiteljev pa so uhajale na pripravo točk za dobrodelno prireditev naše šole – TV (z)mešalnica. Pripravili smo tudi veliko izdelkov za sejem po prireditvi, s katerimi zbiramo sredstva za šolski sklad.
Zala Paulina Brišnik
Spoštovani starši in učenci!
Slovenska podjetja bodo v četrtek, 29. novembra 2018, ob 16.30 uri, odprla svoja vrata tudi za učence osnovnih in dijake srednjih šol. Pobudnik akcije je Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z Zavodoma RS za zaposlovanje in šolstvo .
Več kot 100 podjetij po Sloveniji bo omogočilo, da lahko spoznamo vrsto zanimivih in perspektivnih poklicev.
Na spletni strani www.odkrijsvojtalent.si poglejte, katera podjetja so prijavljena, in izberite eno od podjetij, ki ga želite obiskati ob tej priložnosti. Prek navedene povezave se tudi prijavite na obisk. V podjetju vas bodo pričakali tamkajšnji zaposleni, vam ga predstavili in osvetlili različne poklice. Obiski bodo potekali neformalno in sproščeno, saj so v prvi vrsti namenjeni povezovanju in spoznavanju predvsem tistih poklicev, ki so našim očem bolj skriti in jih pogosto zato ne poznamo. Se pa med njimi zagotovo skrivajo izredno zanimivi poklici, ki nam v prihodnosti omogočajo zanimivo delo in razvoj.
Trenutno aktualen dogodek je namenjen šolski mladini in njihovim staršem, kakor tudi srednješolcem, predvsem gimnazijcem.
Kako hitro čas beži! Je že konec jesenskih počitnic, pa se mi zdi, da se je pouk šele pričel. Pa saj nič čudnega, ko pa se nam je v mesecu oktobru tako veliko dogajalo. Šestošolci so se udeležili delavnic o restavratorstvu na Velenjskem gradu, devetošolci so si ogledali Kobariški muzej, ki ponuja obiskovalcem najbolj obsežno pripoved o soški fronti, sedmošolci smo se udeležili projekta Rastem s knjigo ter na mozirskem trgu poslušali zanimivo predavanje gospoda Blagojeviča o Mozirju nekoč, ki ga priporočam vsem, ki jih zanima zgodovina Mozirja. Na zadnji dan pouka pred počitnicami pa smo si v Žalcu ogledali predstavo Tajno društvo PGC.
Zala Paulina Brišnik
Ni dovolj, da zremo v stopnice pred sabo, moramo zakorakati po stopnicah.
Zakorakati po stopnicah je lahko prispodoba za pogum in napredek ali pa konkretna težava. Kaj če nas noge ne ubogajo ali smo na vozičku? Mnogim ljudem v naši bližini takšne ovire preprečijo potrebno ali željeno dejavnost, na srečo pa imamo za to vedno bolj uporabne rešitve in tudi vedno več posluha. Potrebna je pomoč človeka ali naprave, ki nam olajša takšne vzpone. V naših šolskih prostorih imamo šest učilnic v zgornjem nadstropju, zato se je izkazalo kot nujna potreba, da uredimo dostop do teh učilnic za osebe, ki ne morejo po stopnicah peš.
V lanskem šolskem letu smo organizirali dobrodelni koncert s sejmom drobnih daril in dobrot, katerega izkupiček smo namenili za nakup stopniščne ploščadi. Pristopilo je še nekaj donatorjev. S skupnimi močmi je ta prepotrebna novost ugleda luč sveta na našem stopnišču in se že pridno uporablja. Veseli smo, da ima sedaj tudi naš učenec Gašper možnost, da se popelje v zgornje prostore in v športno dvorano, gotovo pa bo prav prišla še kakšnemu nemobilnemu obiskovalcu in morda učencu.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste s svojim prispevkom na dobrodelni prireditvi pripomogli k tej pomembni pridobitvi, ki jo potrebuje vsaka javna ustanova, če nima dvigala. Prav tako hvala ostalim donatorjem in naši občini.
Janja Irman Kolar
Pa smo ga dočakali, mojstra stand up komedije, prevajalca, pisatelja, pisca stripov, pesnika in reperja, Boštjana Gorenca Pižamo.
Popestril nam je šolsko urico za mlajše in še eno za starejše učence. Zabaval nas je na različne načine, hkrati pa nas je marsikaj naučil. Izvedeli smo, od kod vzdevek Pižama in da imajo čisto klasične pravljice lahko malce drugačen pomen in sporočilo, kot smo ga zaznali ali so nas naučili. Muca Copatarica je primer dobre babice, ki se ji splača pokazati uničene copatke ali bose noge, saj ti bo naredila nove in še ene za povrh. Prav na to sem kot otrok pomislila, a nisem upala izreči na glas. Zverinice iz Rezije so z Boštjanovo interpretacijo zvenele povsem drugače in še nikoli se jim nismo tako nasmejali. Kaj se skriva očku v bradi … bolje, da ne veste. Kako bi se Prešeren, Cankar in še nekateri klasiki ter knjižni junaki danes pogovarjali po socialnih omrežjih? Pesmi s »čustvenčki« so bile zabavne tudi tistim, ki jih sicer ne uporabljajo. Kapitana Gatnika ni bilo potrebno posebej predstavljati. Novejša je bila za nas Šnofijeva druščina, znana Pilovim bralcem. Kdo še ne pozna Čuda v filmski ali knjižni obliki, kjer je Boštjan pridal svojo spretno prevajalno noto in prav tako njunima nadaljevalnima verzijama Julianovi in Charlottini zgodbi?
Vse knjige, ki so tako ali drugače dišale po Pižami, so še isti dan vzele pot pod noge in se odslej izmenjujejo skoraj pri vratih knjižnice. Če to ni bila dobra reklama za branje ob začetku bralne sezone! Za vsakogar se najde dobra knjiga; ni nujno, da je na bralnem seznamu. V njej lahko najde sebe, svoje vrstnike ali zabavne dogodivščine izmišljenih junakov.
Naj bo branje tudi to leto prijetno doživetje!
Janja Irman Kolar
knjižničarka OŠ Mozirje
