Tudi na OŠ Mozirje smo se pridružili Dnevu varne rabe interneta 2020, ki bo potekal v torek, 11 februarja 2020, pod sloganom »Skupaj za prijaznejši internet«.
Cilj prihajajočih aktivnosti v okviru meseca varne rabe interneta je spodbuditi vse deležnike k ustvarjanju prijaznejšega interneta za vse, še posebej za najmlajše uporabnike interneta. Hkrati je tudi povabilo vsem uporabnikom interneta, da na internetu z drugimi komunicirajo na spoštljiv način in tako prispevajo k pozitivni digitalni izkušnji.
Morda smo pred tednom od 20. do 25. januarja dvomili v to. V tednu posvečenem pisanju z roko pa smo v času pouka izvajali različne aktivnosti, s katerimi smo se poskušali zavedati vrednosti te veščine. Sodobna tehnologija nam je gotovo v veliko pomoč pri pisanju, razmnoževanju in pošiljanju, vendar mora ostati le pripomoček. Pisanje z roko nam pomaga k večji aktivnosti možganov, ustvarjalnosti, bolj si zapomnimo zapisano in se bolj zberemo. Potrebujemo pa čas in mir, še posebej, če hočemo napisati lepo. V tem tednu smo se preizkusili v kaligrafiji s kaligrafinjo Natalijo Resnik, ustvarjali inicialke, izdelovali papir, skrivne pisave, spoznali naravna barvila, uporabna za pisanje, se poigrali s skrivno kitajsko pisavo, poskusili analizirati svojo pisavo, čeprav bolj za zabavo. Reševali smo Mega kvize, ki prav v tej sezoni raziskujejo razvoj pisave in slednjemu bo posvečena tudi proslava ob dnevu kulture, ko bomo predstavili delo projektnega tedna. Nekateri so pisali dnevnike, drugi razglednice in jih pošiljali drugim šolam ter upokojenim učiteljem, petošolci pa so izvedli intervju s prvčki, ki so jim povedali, kako so se naučili pisati in zakaj se jim zdi to pomembno. Ob tem so dobili v dar čarobno pisalo z nastavkom, ki jim bo pomagalo pravilno in lepo pisati. Lepe misli smo napisali tudi na dlani, izrezane iz papirja.
Mnogi smo ugotovili, da znamo lepo pisati, če se odločimo in potrudimo. Želimo si, da nam ta spretnost ne uide z rok, saj je pisava odraz naše osebnosti in je edinstvena.
Vsi učenci in učitelji smo na lističe zapisali, da ne bi nikoli pozabili: To je moja pisava, nihče drug nima take.
Janja Irman Kolar
To je res, to ni hec,
mi pripravljeni smo pecivo spečt.
Eva mesi, Kristjan tolče,
Ožbej melje, Neža valja,
Matevž za vice poskrbi,
Anže pa kuhalnico drži.
Eva delo nadzoruje in se huduje, če kdo priden ni.
Naša učiteljica Zala veselo se smeji,
ker naše pecivo ji zelo diši!
Tokrat smo dr.Franceta Prešerna upodobili na tekstilni eko vrečki z barvami za tekstil.
Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan.
Čakanje smo si popestrili z družabnimi igrami.
Skoraj nismo uteg
nili več k zdravnici.
