To je res, to ni hec,
mi pripravljeni smo pecivo spečt.
Eva mesi, Kristjan tolče,
Ožbej melje, Neža valja,
Matevž za vice poskrbi,
Anže pa kuhalnico drži.
Eva delo nadzoruje in se huduje, če kdo priden ni.
Naša učiteljica Zala veselo se smeji,
ker naše pecivo ji zelo diši!
Tokrat smo dr.Franceta Prešerna upodobili na tekstilni eko vrečki z barvami za tekstil.
Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan.
NESEM SONČNICO NA RAMI,
ZLAT METULJ JE VZPLAVAL NANJO,
SONČNICA SE JE NAGNILA,
O, DA NE BI SE ZLOMILA!
(SREČKO KOSOVEL)
PIKA NOGAVIČKA IMA RDEČA LIČKA,
NOSEK PA RUMEN,
TI PA POJDEŠ VEN!
Rože iz krep papirja so izdelovale že naše prababice.
Včasih pozimi ni bilo svežih rož, zato so bili tudi poročni šopki iz krep papirja. Nato so jih povoskali in to je ostal lep spomin za celo življenje.
V teh hitrih časih smo dogajanje upočasnili, povabili mame in babice ter se lotili tega, za nas kar zahtevnega opravila. Mi mislimo, da nam je uspelo. Pa vi?
