OŠ Mozirje se predstavlja s skupinsko masko PIŠČANČKI.
Iz varnega in toplega gnezda so kmetje in kmetice pripeljali celo leglo mehkih in puhastih piščančkov, primernih za nadaljnjo rejo ali pa za hišne ljubljenčke. Do velike noči jim perje gotovo še ne bo zraslo in bodo lahko izpolnili še svoje ljubko jajčno piščančje poslanstvo v velikonočnih praznikih. Za naprej pa ne jamčijo vse svoje ljubkosti, pa tudi za v pečico in obaro niso prave sorte in reje. Zato nagradite z aplavzom njihovo rumeno simpatičnost PIŠČANČKE IZ MOZIRSKE ŠOLSKE KMETIJE.
Potovanje v zimo
V nedeljo smo bili vsi na trnih. Večina nas dolgo ni zatisnila očesa. Mame so norele, da slučajno česa nebi pozabili. Tik pred zdajci smo se česa spomnili in dodali v kovček. Zjutraj smo težko vstali, saj smo bedeli pozno v noč. Še zadnjič smo preverili kovčke. Nekateri smo zajtrkovali, drugi pa so bili preveč živčni za hrano. Nekateri smo šli še v trgovino po malico in sladkarije. Na parkirišču pred športno dvorano smo se ob osmih zbrali in počakali, da smo lahko prtljago in smuči zložili na avtobus. Sedli smo na avtobus in se odpeljali. Med vožnjo smo se s prijatelji pogovarjali o sobah, kopalnicah in posteljah. Vožnja je hitro minila. Razpakirali smo kovčke in stvari. Sprejela nas je vodja doma v Kranjski Gori. Povedala nam je pravila, ki veljajo v domu. Po tem je sledilo razvrščanje v sobe. Napetost se je stopnjevala. Vsi smo bili živčni. Na srečo se je dobro obrnilo.Večina nas je zadovoljnih glede razporeda. Postlali smo si postelje in se odpravili na kosilo. Tam so nam razložili kuhinjska pravila. Po kosilu smo se šli pripravit za smučanje. Šli smo po smuči in se odpravili na smučišče. Tam smo se razdelili v skupine in odsmučali do sedežnice. Spodaj je bilo veliko ljudi, proti vrhu pa vedno manj. Nekatere proge so bile zaledenele, druge pa mokre. Po smučanju smo pojedli večerjo in odšli na sprehod. Šli smo mimo reke in jezera. Sprehod nam ni vzel veliko energije, zato smo hoteli bedeti pozno v noč. Seveda so ta prelep dogodek prekinili učitelji. Še kar naprej smo razpravljali, a smo se kmalu utrudili in zaspali.
Kaj je kultura? Je to nekaj zateženega, dolgočasnega in snobovskega? Lahko je, če jo predstavljajo takšni ljudje. Če pa jo predstavijo mladi, radoživi, iskrivi in idej polni otroci in mladostniki, ki izvajajo mnogo dejavnosti (petje, igranje, recitiranje, dramatizacija, ples, nemi film, in če hočete playback), je kultura z eno besedo KUL. Na šolski proslavi OŠ Mozirje, ki je bila v torek, 7. 2. 2017, pred slovenskim kulturnim praznikom, smo kulturo nekoč in danes doživeli v eni šolski uri.
K slovenski kulturi je veliko prispeval pesnik France Prešeren, ki je rad pisal o dvorjenju in ljubezenskih peripetijah med fanti in dekleti. Prav ta motiv smo uporabili na naši prireditvi. Sicer pa je blizu že naslednji praznik, ki bi mu ljubezenska tematike še bolj ustrezala. To je valentinovo. Pa nič zato, mi smo na tej prireditvi obdelali kar oba.
Janja Irman Kolar
V četrtek, 9. 2. 2017, smo imeli učenci sedmih razredov tehniški dan. Odšli smo v osrednjo knjižnico Mozirje, kjer so nam knjižničarke povedale kaj delajo. Dobili pa smo tudi knjigo Vinka Möderndorferja Kit na plaži. Nato pa smo odšli še v muzej Mozirje in Mozirjani, kjer nam je g. Matija predstavil, kako se je Mozirje razvijalo. Ko smo prišli nazaj v šolo smo pojedli malico in odšli na drugo delavnico o varnosti na spletu. Tam smo se naučili, kako varno uporabljati internet. Ta tehnični dan mi je bil zelo všeč, saj smo spoznali veliko novega.
Ana Vrabič, 7.b
