Skoči na glavno vsebino

Šola v naravi Kope

Učenci so srečno prispeli na Kope.

Za prvi spust se je bilo potrebno dobro ogreti. Potem pa družabni večer in predstavitev sob.

 

CŠOD Štrk 4. dan

Za nami je četrti dan. Pošteno smo že vsi utrujeni, saj so naši dnevi polni dejavnosti. Zjutraj smo imeli delavnice. Kurentovo delavnico 5.b in naravoslovno delavnico 5.a.

Po kosilu smo, tako kot vsak dan odšli na plavanje. Sedaj smo vsi že res dobri plavalci.

Naš kuhar dobro ve, da pridemo s plavanja laaačniiii. Danes nas je pričakal z ogromnimi hamburgerji. Ampak to nam ni preprečilo, da ne bi mogli pojesti presenečenja, ki nam ga je pripravila Matičeva mama. Prinesla je pladnje samih sladkih dobrot. Hvala !

Ta dan je res dan presežkov, saj prijetnih stvari kar ni bilo konec. Učenci so se cel teden pripravljali na zaključni večer ali Pokaži kaj znaš. Res so pokazali, da so pravi talenti. Peli so, plesali, igrali in se predvsem zabavali.

Po končanem uradnem delu pa je za mešalno mizo stopila naša Sabina in pripravila pravi DISCO. S čisto pravo meglo. Pravi, da jo je uvozila iz Ljubljane. Zaplesali smo vsi. Tudi učiteljice.

Če smo prejšnje večere pisali takrat, ko so učenci že spali, tokrat ni tako. Disco namreč še kar obratuje in ne vem, kdaj bomo šli spat. Pa nič hudega. Učenci si danes res zaslužijo, da bedijo malo dlje.

Za nami so štirje zelo prijetni, naporni, delavni, pa vendar mirni dnevi.

Pohvaliti moram prav vse učence. Moji pohvali se pridružujejo tudi ostale učiteljice in učitelji ter ostalo osebje doma.

SE VIDIMO JUTRI !

VRAČAMO SE NEKJE OB 15.15 URI.

CŠOD Štrk / 3. dan

Danes je bilo zelo zanimivo. Ko smo se zbudili, smo po jutranji telovadbi in zajtrku odšli na pohod do Ptujskega jezera. Pot nas je vodila skozi Markovce, vasi ki je znana po kurentih.

Ogledali smo si največje umetno jezero v Sloveniji, ki leži na Dravi pri Ptuju. Nastalo je z zajezitvijo reke Drave pod Ptujem (1978). Služi kot akumulacija za hidrocentralo Formin, pa tudi kot rekreacijska površina za veslanje, jadranje in deskanje ter ribištvo.

Jezero je dolgo 7,3 km, v najširšem delu je široko 1,2 km, globina jezera je 12 m. Volumen jezera je 20 milijonov m³.

Jezerska voda se v Markovcih loči:

  • en del odteka po dovodnem kanalu do hidroelektrarne na Forminu.
  • drugi del pa ponovno steče po starem v strugi Drave.

Na jezeru sta dva otoka, kjer gnezdijo ptice. Jezero je bogato z ribami.

Ptujsko jezero ima izjemen pomen za prezimujoče ptice in je pomembno počivališče ptic selivk. Ker smo imeli s seboj daljnoglede, smo lahko opazovali ptice, ki tu živijo. Na jezeru lahko opazujemo skoraj vse vrste rac – od sivk, čopastih črnic, kreheljcev, mlakaric, žvižgavk, konopnic, zvoncev, dolgorepih pa do redkejših rjavk in zimskih rac. Občasno se pojavljajo beloliske, pa tudi črne race. Ptujsko jezero je najpomembnejše prezimovališče malega žagarja pri nas, ob njem pa se pogosto pojavlja tudi veliki, redkeje pa srednji žagar. Tudi pestrost galebov je zlasti v času selitve velika. Na Ptujskem jezeru lahko opazujemo tudi pogoste male ponirke, čopaste in črnovrate ponirke, ter redkeje rjavovratega ponirka. Pozimi moramo biti pozorni, saj se pojavljajo ponirkom podobni polarni in rdečegrli slapniki. Na različnih strukturah v jezeru posedajo jate kormoranov, med katerimi redno najdemo tudi redkejšega pritlikavega kormorana. Okoli jezera je veliko njiv, na katerih je moč opazovati najrazličnejše ptice, ki so vezane na ta življenjski prostor. Na otokih poleg že v uvodu omenjene navadne čigre gnezdita še velika kolonija rečnih galebov in posamezni pari črnoglavega galeba.

Po ogledu jezera smo se vrnili v dom.

Kot že prejšnja dva dneva, smo tudi danes po kosili odšli na plavanje. Ker smo bili »pridni«, smo si zaslužili vožnjo s toboganom in obisk savne.

Po večerji smo imeli dve različni delavnici.

Ob pol desetih so učenci popadali v postelje in ta trenutek, ko to pišem, verjetno že spijo.

Jutri nas čaka nov prijeten dan.

 

Naše vtise sta danes zapisali Julija Vrečar in Marjeta Menih.

Orodna vrstica za dostopnost