Že dve leti nismo imeli na obisku nobenega literarnega ustvarjalca, že dve leti nismo sedeli skupaj na kakšni prireditvi ali dogodku. Razlogi so znani. Sedaj pa je pomembno samo to, da nas je 23. maja končno v večnamenskem prostoru združila pisateljica, pesnica in igralka Nataša Konc Lorenzutti.

Najprej je nagovorila mlajše učence, jim predstavila japonsko papirnato gledališče KAMIŠIBAJ, ki je bilo za nas nekaj posebnega. Ob njem je pripovedovala zgodbe in basni v rimah iz knjige Krilate in kosmate basni. Naslednjo uro so se z njo srečali učenci predmetne stopnje, ki jih je povabila k igri ob njeni pripovedi. Lahko so ji postavljali vprašanja, na katere je vselej zabavno in iskreno odgovarjala. Dogodek so popestrili šestošolci, večinoma iz knjižničarskega krožka, ki smo sami napisali scenarij za dve zgodbi iz knjige Kakšno drevo zraste iz mačka. Predstavili so družino, v kateri tretješolec ni hotel narediti naloge, v drugi predstavi pa nadobudna brata, ki sta ustanovila svojo državo s predsednikom in ministri. Ključni problem v večini zgodb pa je, kako starši teh resnih otroških težav ne razumejo, se jih pa prav zabavno lotevajo. Avtorica se nam je zdela zanimiva tudi zato, ker ima nabor knjig za vse starosti bralcev: od otroških slikanic, zgodbic za drugo triletje, do knjig za najstnike in odrasle. Pa še nekaj smo izvedeli: pisateljica zelo dobro opazuje svojo okolico in vleče na ušesa zanimive pogovore, ki se kaj hitro znajdejo v njeni beležki in na koncu celo v knjigi.

Na koncu smo jo povabili, da s svojo družino, ki živi pri Novi Gorici, še kdaj obišče Mozirje in Mozirski gaj, ki nam je v ta namen podaril vstopnice.

Janja Irman Kolar
knjižničarka