Potovanje v zimo
V nedeljo smo bili vsi na trnih. Večina nas dolgo ni zatisnila očesa. Mame so norele, da slučajno česa nebi pozabili. Tik pred zdajci smo se česa spomnili in dodali v kovček. Zjutraj smo težko vstali, saj smo bedeli pozno v noč. Še zadnjič smo preverili kovčke. Nekateri smo zajtrkovali, drugi pa so bili preveč živčni za hrano. Nekateri smo šli še v trgovino po malico in sladkarije. Na parkirišču pred športno dvorano smo se ob osmih zbrali in počakali, da smo lahko prtljago in smuči zložili na avtobus. Sedli smo na avtobus in se odpeljali. Med vožnjo smo se s prijatelji pogovarjali o sobah, kopalnicah in posteljah. Vožnja je hitro minila. Razpakirali smo kovčke in stvari. Sprejela nas je vodja doma v Kranjski Gori. Povedala nam je pravila, ki veljajo v domu. Po tem je sledilo razvrščanje v sobe. Napetost se je stopnjevala. Vsi smo bili živčni. Na srečo se je dobro obrnilo.Večina nas je zadovoljnih glede razporeda. Postlali smo si postelje in se odpravili na kosilo. Tam so nam razložili kuhinjska pravila. Po kosilu smo se šli pripravit za smučanje. Šli smo po smuči in se odpravili na smučišče. Tam smo se razdelili v skupine in odsmučali do sedežnice. Spodaj je bilo veliko ljudi, proti vrhu pa vedno manj. Nekatere proge so bile zaledenele, druge pa mokre. Po smučanju smo pojedli večerjo in odšli na sprehod. Šli smo mimo reke in jezera. Sprehod nam ni vzel veliko energije, zato smo hoteli bedeti pozno v noč. Seveda so ta prelep dogodek prekinili učitelji. Še kar naprej smo razpravljali, a smo se kmalu utrudili in zaspali.
